Bosnische Gebirgspferde

Bosnische Gebirgspferde Pferderasse Züchtung

Home NOVO 2022

DOBRODOŠLI NA NAŠI POSODOBLJENI SPLETNI STRANI BBK!

MZRBPK si prizadeva z izobraževanjem in promocijo povečati število rejcev in s tem tudi število konj in to pasmo ustrezno zaščititi na ravni EU. Vsakoletna organizacija pregledov žrebet in plemenskih živali za vpis v rodovniško knjigo za vse države, v katerih se nahajajo plemenske živali in za njih vodi ustrezno dokumentacijo. Vodenje centralne matične evidence
in izdajanje identifikacijskih dokumentov. Evidenca in izdajanje dokumentov poteka v sodelovanju z Veterinarko fakulteto, oddelek za selekcijo konj.

Žrebetišče za BPK: člani združenja smo s pomočjo donatorjev uredili žrebetišče na
Petrinjskem krasu, kjer na 40 ha kraškega sveta odraščajo potencialni plemenski žrebci.

BBK Slovenija

Na kratko o tej čudoviti, ogroženi vrsti.

Poznali že Stari Grki, ki so o njih govorili v 4. stoletju pr. n. št.

omenja pa se jih tudi v povezavi z antičnim Rimom, ki naj bi Bihaću podelil dovoljenje za trgovanje s to konjsko pasmo. V srednjem veku so bosanski konji služili kot delovne, predvsem tovorne živali, ki so v velikih karavanah tudi do 1000 konj prenašale različna bremena med večjimi mesti, recimo od takratnega Konstantinopla (današnjega Carigrada) preko Balkanskega polotoka na zahod in sever, pa tudi proti jugu v Egipt.

V Sloveniji

Na Slovensko naj bi konji prišli v 15. stoletju z Uskoki, četudi nekateri menijo, da so se bosanski planinski konji pri nas pojavljali še bolj zgodaj. Bosanske konje se omenja ob poročanju o prvem slovenskem kmečkem uporu. V slovenskih zgodovinskih virih je o pasmi moč prebrati v Valvazorjevih zapisih.[2] Predvideva se, da naj bi bila slavna kobila književnega junaka Martina Krpana te pasme.[1]

Na kratko o dejavnostih našega združenja

Ste vedno želeli leteti s helikopterjem? Ste želeli prostati pilot? Želite drago osebo presenetiti na zabavi? Pri uresničitvi takšnih želja vam pomagamo mi. Naše storitve obsegajo: uvodne lete, letalske operacije – snemanje iz zraka in letalsko šolo.

Kraj odleta in pristanka lahko prilagodimo Vašim želja in potrebam. V primeru slabega vremena termin leta prestavimo na naslednji dogovorjen termin.

Organizacija in pomoč pri letnih pregledih in registracijah žrebet

MZRBPK si prizadeva z izobraževanjem in promocijo povečati število rejcev in s tem tudi število konj in to pasmo ustrezno zaščititi na ravni EU.

Vodenje centralne matične evidence

in izdajanje identifikacijskih dokumentov. Evidenca in izdajanje dokumentov poteka v sodelovanju z Veterinarko fakulteto, oddelek za selekcijo konj.

Žrebetišče za BPK

Člani združenja smo s pomočjo donatorjev uredili žrebetišče na Petrinjskem krasu, kjer na 40 ha kraškega sveta odraščajo potencialni plemenski žrebci.

MEDNARODNO ZDRUŽENJE REJCEV BOSANSKIH PLANINSKIH KONJ

Bosanski planinski konj je manjše rasti in lahko ima zelo raznoliko barvo dlake. Najpogosteje je zastopana črna in več odtenkov rjave, pa tudi plavkasta. Redkeje se pojavljajo v lisičji barvi, nikdar pa niso lisasti ali beli. V njihovem genotipu so prisotni tudi izvorni geni prednikov, zato BPK uvrščamo med primitivne pasme. Posebnost bosanskega planinskega konja je odlično izkoriščanje krme, odpornost in vzdržljivost, dobra plodnost, zanesljivost in vztrajnost. So mirnejšega značaja in nezahtevni glede oskrbe, primerni tudi za ljubiteljsko konjeništvo. Odlikuje jih delavnost in moč, čeprav so nižje rasti. Na območju Slovenije so bili bosanski konji v veliko pomoč Planinski zvezi Slovenije, saj so tako lažje oskrbovali domove in prinašali ter odnašali stvari v dolino. Celo znan slovenski junak Martin Krpan naj bi sol tihotapil na mali bosanski kobili. Uporaba bosanskega planinskeg konja je prisotna že dolga stoletja in njihovega pomena za prenašanje tovora, pa tudi splošen razvoj družbe ne gre zanemariti.

Ustanovitelj, Anton Dolinšek: Najstarejša avtohtona pasma na Balkanu

Ko pogledaš tem konjem v oči, vidiš, da so srečni, ker so na našem posestvu našli nov dom. Ko pa jim pogledaš še globlje v oči, vidiš njihovo zaskrbljenost in strah za preživetje bosanskega planinskega konja.

Anton se je z bosanskimi planinskimi konji prvič srečal pred 55 leti v Zasavju, ko so blizu njegovega tedanjega doma s temi konji tovorili drva iz težko dostopnih gozdov do doline in reke Save. Konje so takrat uporabljali predvsem kot delovne živali, za prenos tovora, drv, materiala in opreme za postavljanje daljnovodov, za gradnjo in oskrbo planinskih koč, mejnih vojaških objektov in stražnic, pa tudi za druga dela v gozdu in na kmetijah.

Vsi konji so vpisani v matične knjige in imajo zahtevnejše rojstne liste kot ljudje: datum rojstva, matično številko, ime, barvo dlake in vsa znamenja na glavi in po telesu, navedbo staršev oziroma prednikov kar za pet generacij nazaj, številko žiga in mikročipa, ki jih spremlja celo njihovo življenje.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.

Anton Dolinšek

Predsednik Mednarodnega združenja rejvec bosanskih planinskih konj

Zadnje novice in objave

Tukaj Vam predstavljamo najpomembnejše novice našega združenja. Za ogled kliknite na posamično sliko.

Vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami pomagate ohranjati bosanske planinske konje
Lorem ipsum dolor sit amet, mauris maecenas vel. Massa ultrices erat sit dolore. Vestibulum nunc. Nec tellus vulputate facilisis. Congue nunc enim platea, dolor lacinia arcu, vehicula nascetur purus penatibus ac pulvinar, sit ac faucibus. Vitae eros justo duis lacus iaculis eu

Naš naslov

Rtiče 1, 1414 Podkum, Slovenija

E-pošta

Predsednik: info@bosanskikonj.si
Tajnica: nada@bosanskikonj.si

Ostali kontakti

Predsednik : 041/555-444
Tajnica: 051/555-444